Urška Levac
Celoten članek (pdf) | 
Napisan v slovenščini | Objavljeno: 21. september 2019 | Ogledov: 266
Povzetek
Na prehodu v odraslost prihaja do velikih razlik med posamezniki; pri tem zanimivo skupino predstavljajo študenti športniki, ki takrat usklajujejo tudi dvojno kariero z dvema pomembnima središčema (npr. šport in izobraževanje ali delo). Študenti nešportniki se na prehodu s srednješolskega na univerzitetno izobraževanje srečujejo z akademskimi in socialnimi stresorji, študenti športniki pa se obenem soočajo z dodatnimi izzivi vezanimi na šport. V naši raziskavi smo se osredotočili na še neraziskano področje doseganja meril odraslosti pri športnikih. Zanimalo nas je, če kriterije odraslosti dosegajo v enaki meri kot njihovi vrstniki nešportniki. Predvidevali smo, da športniki bolj dosegajo merila odraslosti kot nešportniki. V raziskavi je sodelovalo 241 študentov ljubljanske Fakultete za šport (136 moških, 96 aktivnih športnikov), ki so izpolnili vprašalnik Pojmovanje prehoda v odraslost. Rezultati so pokazali, da med športniki in nešportniki pri večini meril odraslosti ni pomembnih razlik v njihovem doseganju. Pomembne razlike smo zabeležili le pri dveh kriterijih: odsotnosti pretirane navezanosti na starše (neodvisnost) ter zmanjševanju usmerjenosti nase in večanju upoštevanja potreb in mnenj drugih (soodvisnost). Oba kriterija nešportniki dosegajo bolj kot športniki. Odsotnost statistično značilnih razlik lahko morda pripišemo dejstvu, da obe skupini obiskujeta Fakulteto za šport in sta si bolj podobni, kot če bi primerjali študente iz različnih fakultet.
Ključne besede
športniki, dvojna kariera, merila odraslosti, študenti, prehod v odraslost
Navedba članka
Levac, U. (2019). Doseganje meril odraslosti: primerjava med študenti športniki in nešportniki. Eksperimentator, 3, 9–16.
O avtorjih
Urška Levac — magistrska študentka Oddelka za psihologijo, Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani
Mentorica — izr. prof. dr. Saša Cecić Erpič, Fakulteta za šport, Univerza v Ljubljani
© 2020 Avtor(ji). Izdalo Društvo študentov psihologije Slovenije. Članek je objavljen v odprtem dostopu pod pogoji CC-BY licence.