Skip to content →

Doživljanje dela od doma v času COVID-19: kvalitativna študija

Kristina Rakinić, Urška Filipič, Eva Brvar, Iris Cilenšek, Maja Vovko 

pdf Celoten članek (pdf)  |  flag Napisan v slovenščini  |  Objavljeno: 9. december 2020  |  Ogledov: 464

 

Povzetek

Izbruh bolezni COVID-19  je povzročil, da je veliko zaposlenih moralo svoje delo opravljati od doma. Delo od doma predstavlja opravljanje delovne prakse izven običajnega delovnega mesta za del ali celoten delovni čas. Številni poklici, za katere delo od doma prej ni bilo značilno, so se morali čez noč prilagoditi spremembam in novemu načinu dela. Izvedli smo kvalitativno študijo, katere namen je bil s pomočjo tematske analize prepoznati glavna področja doživljanja dela od doma v obdobju prvega vala epidemije COVID-19. V raziskavi je sodelovalo 19 udeležencev, od teh jih je 13 imelo predhodne izkušnje z delom od doma. Kot glavne teme doživljanja dela od doma so udeleženci izpostavili komunikacijo, čas, domače delovno okolje, podporo ob prehodu, poseg v zasebno življenje in vpliv situacije (COVID-19). Večina udeležencev je poročala o enakem obsegu in zahtevnosti dela kot pred začetkom dela od doma, prav tako pa večina po izkušnji z delom od doma ni spremenila svojih stališč do njega. Naša raziskava, ki izpostavlja prednosti in slabosti dela od doma, je lahko v pomoč pri načrtovanju boljšega prilagajanja dela zaposlenim v prihodnje, ko bo opravljanje dela od doma, tudi zaradi omenjene izkušnje, vse pogostejše.

Ključne besede

COVID-19, delo od doma, tehnologija, tematska mreža

Navedba članka

Rakinić, K., Filipič, U., Brvar, E., Cilenšek, I. in Vovko, M. (2020). Doživljanje dela od doma v času COVID-19: kvalitativna študija. Eksperimentator, 4, 67–75.

O avtorjih

Kristina Rakinić, Urška Filipič, Eva Brvar — študentke Oddelka za psihologijo, Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani
Iris Cilenšek — študenka Higher School of Economics, Moskva, Rusija
Maja Vovko — samostojna raziskovalka, Ljubljana, Slovenija

© 2020 Avtor(ji). Izdalo Društvo študentov psihologije Slovenije. Članek je objavljen v odprtem dostopu pod pogoji CC-BY licence.

Letnik: