Poleg že ustaljenega poziva avtorjem za objavo znanstvenih prispevkov v Eksperimentatorju smo letos v uredništvu pripravili tudi 4 Eksperimentatorjeve projekte. Gre za idejne zasnove raziskav, ki smo jih pripravili uredniki, vi pa se jim lahko pridružite in jih aktivno sooblikujete.
Pri vsakem od projektov se bo oblikovala skupina študentov, ki bo skupaj z mentorjem oblikovala končna raziskovalna vprašanja, raziskovalni načrt in izvedla raziskavo. Vodja projekta pa bo v nadaljevanju študente vodil tudi skozi proces pisanja znanstvenega prispevka, ki ga boste poslali v objavo.
Eksperimentatorjevi projekti so namenjeni vsem študentom psihologije, ne glede na njihove pretekle raziskovalne izkušnje. Manj izkušeni boste lahko tudi v praksi spoznali raziskovalne korake o katerih poslušate pri različnih predmetih, bolj izkušenim pa bodo projekti v raziskovalni izziv. Mentorji smo jih namreč nalašč zastavili široko, z željo, da študenti prevzamete pobudo ter na podlagi pregleda literature in svojih interesov sami oblikujte in vodite svoje delo. Če pa se pri tem znajdete v slepi ulici, vam bomo z veseljem pomagali z usmeritvami ali vas le priganjali, da z delom zaključite do roka za oddajo. 🙂
Vse, ki vas mika sodelovanje ali imate le vprašanja o predstavljenih tematikah vabimo, da pišete izbranemu mentorju, s katerim se boste individualno dogovorili o nadaljnjem sodelovanju. Projektom se je sicer mogoče priključiti do zapolnitve mest, a je zaradi organizacije dela (čimprejšnji začetek, da nam ostane dovolj časa) zaželeno, da svojo namero o sodelovanju izbranemu mentorju sporočite do 15. 12. 2019. Po tem datumu bomo mentorji izvedli prve sestanke raziskovalnih skupin in pričeli z delom.
Veselimo se raziskovanja z vami!
Vaši uredniki
Diskurzivna analiza memov o duševnem zdravju
Ana Reberc, magistrska študentka psihologije in sociologije kulture, Radio Študent
ana.reberc@gmail.com
Na kak način se v memih prikazuje duševno zdravje? To je osnovno vprašanje raziskave, ki bo zbirala smešne in žalostne meme, jih kvalitativno analizirala in poskušala ponuditi razlago, zakaj ta format (ne) deluje pri lastnem razumevanju, destigmatizaciji in promociji duševnega zdravja.
Socialna primerjava pri delu
Maja Vovko, kadrovik v razvoju kadrov, Petrol, d. d.
maja@vovko.com
Socialna primerjava je danes zaradi porasta rabe interneta in družbenih omrežij neprestano na dosegu prstov, njeni negativni učinki na počutje in blagostanje pa niso omejeni samo na najstnike za mobilnimi
telefoni. Stalna in pretirana socialna primerjava je značilna tudi za druge demografske skupine in okolja.
V študiji, ki jo bomo zastavili skupaj, bomo raziskovali pozitivne in negativne učinke socialne primerjave
v kontekstu kadrovske psihologije.
Telemedicina in starostniki
Ajda Svetelšek, Inštitut Antona Trstenjaka za gerontologijo in medgeneracijsko sožitje
ajda.svetelsek@inst-antonatrstenjaka.si
Vas zanima, kaj lahko sodobna tehnologija doprinese v življenja starejših oseb? Gerontehnologija je novo interdisciplinarno področje znanosti, ki združuje gerontologijo, znanost o staranju ter tehnološki inženiring
za uporabo pri starostnikih. Ker delež starejših v družbi narašča, potrebujemo nove rešitve za kakovostno
staranje, tehnologija pa kaže velik potencial za zvišanje zadovoljstva z življenjem ter lajšanje premagovanja
starostnih upadov. Ker se današnji starajoči niso rodili v t.i. informacijsko dobo, prinaša uporaba
tehnologije v njihov vsakdanjik precej izzivov. S študijami primerov kroničnih bolnikov, ki so bili vključeni
v pilotno študijo uporabe telemedicine, lahko tako skupaj raziščemo, kako so doživljali uporabo različnih
senzorjev in aplikacije e-zdravje, kaj jim je povzročalo težave ter kako so se počutili ob tovrstnem
spremljanju svojega zdravja …
Verodostojnost psevdo–globokoumnih verbalizmov
Žan Lep, Oddelek za psihologijo, Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani
zan.lep@ff.uni-lj.si
Vas kdaj kaj navduši, čeprav (ali prav zato, ker) tega ne razumete povsem? Morda gre za psevdo-
globokoumne verbalizme (PGV) — oblikoslovno in skladenjsko pravilne stavke, ki pa nimajo pomena. Ker
PGV zaradi svoje “globokoumnosti” vplivajo tudi na oblikovanje odločitev, imajo lahko pomembno vlogo
pri poteku življenja posameznika in družbe. Pri projektu se bomo zato spraševali, zakaj bi to lahko bilo
škodljivo, kakšni PGV se zdijo najverjetnejši in zakaj vsi za PGV nismo enako občutljivi.